Lyssna

Školujbe, zamenibe (paruvibe) thaj angledžajbe – sarinenge so mangena te džan ponodori (odoreder)

E Univerziteteskoro - thaj e učeškolakoro godidejbe i jek vlasti so isi ole jek bari thaj buvli buti keda i ko pučibe o školujbe. Amen siam ko Stockholm thaj ko Visby.

Maškar o javera buča amari buti i :

  • Te kera kordinacija keda i ko pučibe o primibe (andrelejbe) ko univerziteti thaj ko učeškole.
  • Te del pe šajipa bašo internacionalno menibe, kompetencijakoro angledžajbe hem praktika avri e phuvjatar.
  • Te del pe dumo hem informacia sarinenge so mangena te školujnen pes ponodori  ko univerziteti thaj učiškola.
  • Te administririnel thaj te kerel o IT–sistemi te džal angle, bašo akava i buti dela pe taro univezitetija thaj učeškole.
  • Te proceninel e avriavutne manušegoro školube kaj te šaj o džene so isi olen avrutne phuvjengere diplome te roden buti ili učeder školujbe ki Švedija.
  • Te kerel pe te ovel buvleder regrutiribe baši učiškola thaj te peravel o diskriminiribe ki učiškola.
  • Te ovel odgovorno (responzibilipe) baši učeškolakiri proba.

Andrelejbe (primibe) ko učeškolakoro školujbe

Amen keraja buti e primibaja ko buteder učeškolakere školujba ki Švedija. O prijavibe (registriribe) kerena pe ko amare webbthana Antagning.se thaj Universityadmissions.se. Amen daja vi informacia thaj dumodejbe tuke so rodea školujbe.

Jek javer buti so isi amen i te kera statistika thaj analize.

Učeškolakiri proba

Amen keraja buti e učeškolakere brobaja kori so sakova berš kerela pe taro 150 000 džene. Amen keraja buti vi e probaja avri e phuvjatar koja so šaj te kere ola ko disave phuvja, angleder o sa ki Evropa. Amen keraja buti e prijavencar baši proba   thaj e rezultateja.

Informacija bašo učeder školujbe

Jek javer važno buti so isi  amen i te informirina thaj te inspiririna bašo učoškolujbe kaj te šaj tu so rodea te kere odova čače. O webbthan Studera.nu i amaro hembaro kanali dži tute sar jek avutno studenti.

Amen keraja buti e studiribaskere thaj zanatengere drumosikavdžiencar (studie- och yrkesvägledare), othe šaj te arakhe prilagodimi (adaptirimi) informacia ko Uhr.se.

Barakerdo butkulturipe,  isto pravo (durustipe) hem buvlo regrutiribe ki učiškola

Te del pe dumo e učeškolen te bajrol o butkulturipe thaj niko (khonik) te na ovel diskriminirimo, thaj odova khuvela ki amari buti. Amen odova keraja dikhindor sar kerela pe buti thaj kerindor analize a isto adžahar kerindor konferencie hem školujbe.

Prcenibe e avrutnephuvjengoro školujbe

Kaj te šaj te ločharele pe tuke so avea tari javer phuv te kere buti hem te studirine ki Švedija, amen proceninaja tli gimnazija, palogimnazijakoro thaj akademikano školujbe hem keraja komparacija e švedikane školaja. Amare procene kerena pe palo o internacionalikane lafiphaniba. Kaj te šaj te procenine tlo školujbe tari javer phuv trebela te khuve ko amaro webbservisi kova i ki anglikani thaj ki švedikani čhib.

Amen informirinaja thaj bašo avrutnephuvjengoro školujba  ki Švedija thaj bašo švedikano školujbaskoro sistemi internavcionalikane.

Čitin (drabar) buteder bašo avrutnephuvjengoro školujbaskoro procenibe ko amaro webbthan ki  anglikani čhib thaj ki  švedikani čhib.

Internacionalno maškarbutikeribe thaj menibe

Amen keraja buti te šaj te bajrol o kvaliteti ko švedikano školujbe odolea so daja šukar preduslovija lejbaske than ko internacionalno menibe (paruvibe) thaj maškarbutikeribe. Amare programencar šaj ko primer o škole, univerzitetia thaj učeškole, zanatengere školujba thaj baremanušengoro školujba, te del pe olenge love te šaj te ovel olen maškarbutikeribe (koperacija) javere phuvjencar. O sikavne(učitelia), studentija, sikljovne (učenikija) i ko primer grupe so šaj te len than ko asavko menibe.

Amen daja šaipa te meninen pe bučakere thana bašo manuša so kerena buti ki država (raštra) thaj šaj keraja pripreme baši buti thaj praktika ko EU:akere institucie.

Amen informirinaja thaj bašo preduslovia kaj te šaj te kerel pe buti ko regulirime buča ki EU.

Čitin buteder bašo šaipa te ovel pe ko internacionalno menibe ko amaro webbthan Utbyten.se.

Tu so sian studenti ja so ka ove studenti, tuke isi informacia bašo šaipa studiribaske thaj praktikake ko javera phuvja ko Studera.nu.

Sistemeskoro administriribe thaj sistemeskoro dumodejbe

Amen administririnaja, keraja te džal pe angle  thaj odgovorinaja bašo bare administratikane IT sistemija kolencar so kerela pe buti ko sa e školujbaskoro sektori. O najbaro i o nacionalno primibaskoro (andrelejbaskoro) sistemi (NyA) kova so kerela buti sakova berš buteder taro 800 000 prijavencar bašo učo školujbe.

O grupe sar cili thaj o manuša kastar siam interesirime

O grupe sar cili kastar siam interesirime šaj anavjarena pe sar primer akala:

  • O švedikane univerzitetija thaj uče škole
  • Džene so rodena informacia bašo učo školujbe ki Švedija.
  •  Džene so isi olen školujbe ki javer phuv thaj so mangena te proceninel pe ki Švedija.
  • Džene soj interesirime te keren buti ko EU:akere institucie.
  • Džene so mangena te keren učeškolakiri proba.
  • Studiribaskere thaj zanatengere ingardžie ko škole thaj ko učeškole.
  • Školujbaskere vlastia thaj javera vlastija asavke bučaja ki Švedija thaj ko javera thana (ko primer ki EU.
  • Angloškole, škole, učeškole thaj univerzitetia, zanatengoro thaj barengoro školujba, firme, organizacie thaj javera akteria ko školujbaskoro sektori so mangena te len than ko internacionalno maškarbutikeribe hem meniba taro razna sorte.

Butidejdžia

Amen siam jek vlasti so kerela buti teli vlada (radža), odova značinela kaj i vlada i amaro šeralo butidejdžia (poslodvco/rabotodavco. E vladakoro butidejbe terdžola ki amare vlasteskiri instrukcija, ko beršeskoro reguliribaskoro ljil thaj ko javera vladakere rešenja.

Amen keraja buti thaj e Švedijakere univerzitetetenge hem uče školenge a isto adžahar baši EU-komisijake, SIDA thaj bašo Nordikano ministerengoro godidejbe.

Kontaktiribaskere buča

Telefoni

Telefoni: +46 (0)10-470 03 00
Telefoneskiri centrala thaj e butikeribaskoro vreme
Jektodi – štartodi 8:30–16:30, pandžtodi 8:30–16:00.
Telefoneskiri centrala i phanli hajbaske 12:00–13:00.

Faxi: +46 (0)10-470 03 01

E-mail

E-pošta  e manušenge so kerena buti ko Univerziteteskoro- thaj učeškolakoro godidejbe: anav.familijakoroanav(at)uhr.se

E-pošta e vlasteske: registrator(at)uhr.se

Adresa

Universitets- och högskolerådet
Box 45093
104 30 Stockholm
Džajbaskiri adresa: Wallingatan 2, Stockholm

Amari kancelarija ko Visby:
Universitets- och högskolerådet
Box 1413
621 25 Visby
Džajbaskiri adresa: Hamnplan 1, Visby

 

Fakturiribaskiri adresa

Universitets- och högskolerådet
Ref.id: XXXX*
FE 92
838 73 FRÖSÖN

* Referentno broj taro kontaktiribaskoro manuš taro UHR

Organizaciakoro brojr: 202100-6487

Senast uppdaterad: 19 juni 2017